ja_mageia

Pasica
Domov ČHE Kozjak Kronologija - dokumenti Pripombe javna razgrnitev 10. in 11.6.2008
Pripombe javna razgrnitev 10. in 11.6.2008 Print

Civilna iniciativa:

zainteresirane in prizadete javnosti (lastniki zemljišč in gozdov)

 

Iniciativni odbor KOZJAK

Srednje 11 d

2354 Bresternica

(Ivo Tratnik)

  

Ministrstvo za okolje in prostor

Direktorat za prostor

Dunajska c. 48

1000   LJUBLJANA

  

ZADEVA: Pripombe k sprejemu državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor

 Zainteresirana in prizadeta javnost je bila dne 10.6.2008 in 11.6.2008 na javni razgrnitvi državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor seznanjena le z eno samo varianto izdelave predmetnega načrta, in sicer je le-to predlagal investitor, saj mu očitno tudi najbolj ustreza. Na javni razgrnitvi pa ni bila predstavljena varianta, ki jo je zahtevala zainteresirana in prizadeta javnost, in sicer nekatere mestne četrti Mestne občine Maribor in Mestna občina Maribor, ki je tudi nosilka urejanja prostora po programu predmetnega državnega lokacijskega načrta z dne 12.6.2006.

 

Uvod

 Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) je minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo, dne 31. marca 2006 sprejel: Program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor.

 

Program priprave opredeljuje:

  • oceno stanja, razloge in pravne podlage za pripravo državnega lokacijskega načrta;
  • predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje;
  • nosilce nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta;
  • nosilce urejanja prostora, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta;
  • način pridobitve strokovnih rešitev;
  • seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve;
  • postopke in roke za pripravo državnega lokacijskega načrta in
  • objavo programa priprave.

 

I.

 

NEUPOŠTEVANJE VSEBINSKIH ZAHTEV NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI V POSTOPKU PRIPRAVE KONKRETNRGA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA SODELUJEJO S PREDLOŽITVIJO SMERNIC ZA NAČRTOVANJE STROKOVNIH PODLAG UREJANJA PROSTORA IN MNENJ O PREDLOGU DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

 

1. V II. poglavju programa predmetnega državnega lokacijskega načrta – Predmet in programska izhodišča za predmetni državni lokacijski načrt – je zapisano: »Izvedena bo tudi nujna 400 kV-daljnovodna povezava strojnice ČHE z RTP Maribor. Trasa daljnovodnega priključka se bo iskala v dveh smereh:

- severni koridor preko Kozjaka in ob trasi 400 kV-daljnovoda Kainachtal – RTP Maribor (približno 29km)

ali

- južni koridor po dolini Drave do RTP Pekre in RTP Maribor po obstoječem 110 kV-koridorju (približno 24km).«

Dne 6.2.2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. čl. ZUreP-1 sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

 V II. poglavju programa predmetnega državnega lokacijskega načrta je v nadaljevanju zapisano: »Na podlagi priporočil prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči: vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo, vpliv na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe, možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje ter možnost umeščanja daljnovoda v manj naseljena območja kot pomembno merilo.«

 Priporočila prostorske konference niso bila obdelana celovito in popolno, materija pa ni bila podprta s strokovnimi študijami.

 1. Niso bili podani popolni, vsestranski in celoviti odgovori na vplive gospodarjenja z divjadjo, vplive na turizem in na možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe ter na možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje. Tako ni bila podana in predstavljena celovita ocena in študija vpliva načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo, ni podana celovita študija vpliva na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe, predvsem pa ni bila podana možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje.

 2. Mestna občina Maribor, ki je v predmetnem programu državnega lokacijskega načrta opredeljena kot ena izmed nosilcev urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodeluje s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, je 12. junija 2006 na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor naslovila dopis, v katerem podaja smernice in tudi pogoj za državni lokacijski načrt za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE Drava – RTP Maribor.

 Mestna občina Maribor je smernice pridobila na podlagi stališč javnih služb in mestnih četrti v okviru Mestne občine Maribor in v dopisu z dne 12. Junij 2006 zapisala: »Priloženo vam pošiljamo smernice za izdelavo državnega lokacijskega načrta za Črpalno hidroelektrarno na Dravi s povezavo RTP Maribor, ki smo jih pridobili od javnih služb in mestnih četrti v okviru Mestne občine Maribor. Smernice, katerih kopije so priložene dopisu, so naslednje:

  •  Komunalna direkcija – oddelek za javne gospodarske službe: nima smernic;
  • Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči: predlaga, da se izbere taka lokacija daljnovoda, da bo ščiten javni interes;
  • Zavod za varstvo okolja MOM:

a.) pri projektiranju in izvedbenih delih črpalne hidroelektrarne je potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise varstva okolja;

b.) v strugi Drave je potrebno zagotavljati takšne pretoke, da nizvodno ne vplivajo na napajanje podzemnih voda;

c.) potrebno je upoštevati omejeno rabo prostora in vse pogoje, ki izhajajo iz programa Natura 2000, saj spada obravnavano področje v posebna varstvena območja Natura 2000 (pridobiti je potrebno naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave);

d.) pri projektiranju in izvedbi je potrebno pridobiti vsa soglasja in upoštevati vse pogoje, ki jih predpiše ministrstvo za okolje in prostor, ki glede na Zakon o vodah upravlja z vodami;

e.) pri gradnji in izbiri tehnologije naj bo predvidena najboljša razpoložljiva tehnologija, da se preprečijo vplivi na okolje.«

Postopki in vsebinske pridobitve, ki so sedaj na razpolago pa izkazujejo, da zgoraj podane smernice javnih služb Mestne občine Maribor niso bile upoštevane. Pri tem je potrebno poudariti, da ni bila upoštevana temeljna zahteva, in sicer, da naj bo »PRI GRADNJI IN IZBIRI TEHNOLOGIJE PREDVIDENA NAJBOLJŠA RAZPOLOŽLJIVA TEHNOLOGIJA, DA SE PREPREČIJO VPLIVI NA OKOLJE«.

V tej smeri so oblikovale smernice tudi mestne četrti:

  • Mestna četrt Ivan Cankar meni, da severna varianta ni najbolj optimalna rešitev zaradi razgibanega in degradiranega terena; potreben je poudarek in natančna proučitev vplivov na okolje, preverjanje lastništva zemljišč ter pogovor z lastniki zemljišč in upoštevanje njihovih mnenj in pripomb.
  • Mestna četrt Center predlaga, da se pri načrtovanju upošteva južna varianta zaradi že obstoječe infrastrukture.
  • Mestna četrt Radvanje meni, da je predlog pokablitve daljnovodov dober; ob izvedbi kabliranja daljnovodnega sistema pa se MČ zavzema, da bi se kablirale vse povezave, ki tečejo preko Radvanja in če je le mogoče v sklopu izgradnje južne variante in zahodne obvoznice.
  • Krajevna skupnost Brestanica – Gaj se zavzema za južno varianto poteka daljnovoda do RTP Maribor, saj bistveno ne odstopa od obstoječega daljnovoda.

 Na podlagi mnenj javnih služb Mestne občine Maribor in mestnih četrti Mestne občine Maribor, ki zastopajo tudi zainteresirano in prizadeto javnost, je bilo dne 12.6.2006 sprejeto skupno stališče, ki je bilo poslano Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor in v vednost Urbis d.o.o. (izvajalec) in Dravskim elektrarnam Maribor d.o.o. (investitor).

"SKUPNE SMERNICE MESTNE OBČINE MARIBOR: VSI ELEKTRIČNI VISOKONAPETOSTNI VODI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MARIBOR MORAJO BITI IZVEDENI V KABLU. GLEDE TRASE JE NAJBOLJE, DA JE V STRUGI REKE DRAVE.« (Dopis MOM z dne 12.6.2006, podpisan župan Boris Sovič, univ.dipl.inž.el.).

 Zainteresirani in prizadeti javnosti ni znano, ali so se skupne smernice Mestne občine Maribor upoštevale in ali so bile za te smernice narejene ustrezne študije. V kolikor so bile smernice upoštevane in so na podlagi le-teh bile izdelane študije (tudi študija vplivov na okolje), se zastavlja vprašanje, zakaj niso bile predstavljene mestnim četrtim in javnosti in Mestni občini Maribor. Zakaj so se smernice Mestne občine Maribor in MČ Maribor povsem ignorirale?

 

 

II.

 

POMANJKANJE CELOVITEGA IN POPOLNEGA PRISTOPA K UGOTOVITVAM V ZVEZI Z VPLIVI NAČRTOVANEGA POSEGA PO ZAHTEVANIH IN PODANIH SMERNICAH

 

 

1. Zainteresirani in prizadeti javnosti ni bila dana možnost za preučitev vpliva načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo, ki jo je zahtevalo priporočilo prostorske konference z dne 6.2.2006 v okviru programskih izhodišč programa priprave državnega lokacijskega načrta.

2. Zainteresirani in prizadeti javnosti je bil namreč predstavljen le povzetek okoljevarstvenega poročila, ki se nanaša na izvedbo daljnovoda preko severnega koridorja – preko Kozjaka v primerjavi z južno varianto po dolini in Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje za dve varianti vključitve ČHE Kozjak v 400-kV omrežje.

3. Prav ničesar: ne pojasnila, ne poročila, ne študij… NIČESAR pa zainteresirana in prizadeta javnost ni dobila v zvezi z zahtevanimi smernicami in glede na postavljene pogoje s strani Mestne občine Maribor (ki je po programu priprave predmetnega državnega lokacijskega načrta opredeljena kot nosilka urejanja prostora) in zgoraj navedenih mestnih četrti v Mestni občini Maribor.

Te smernice in pogoji so vsekakor naslednji:

 

  1. Vsi visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu (Mestne četrti, Mestna občina Maribor, zainteresirana in prizadeta javnost).
  2. Glede trase je najbolje, da je v strugi reke Drave (Mestna občina Maribor).
  3. Pri gradnji in izbiri tehnologije naj bo predvidena najboljša razpoložljiva tehnologija, da se preprečijo vplivi na okolje (Zavod za varstvo okolja Mestne občine Maribor).

 

Šele na javnih obravnavah v občinah Selnica ob Dravi in Pesnica ter Mestni občini Maribor (dne 5.6.2008, 10.6.2008 in 11.6.2008), na katerih je bila predstavljena izbrana in očitno s strani investitorja favorizirana severna varianta preko Kozjaka z daljnovodno povezavo, je zainteresirana in prizadeta javnost izvedela in spoznala, da se pogoj, da morajo biti vsi visokonapetostni vodi v Mestni občini Maribor izvedeni v kablu, sploh ni proučil in se tudi ni upošteval. Podala se je le varianta in njej ustrezne študije za daljnovodno povezavo. Podan je bil projekt in njemu pripadajoče študije, ki ne vsebujejo nobenih pogojev in stališč tako zainteresirane javnosti, prizadete javnosti, mestnih četrti in Mestne občine Maribor.

 

  1. Zainteresirana in prizadeta javnost zato upravičeno zahteva in pričakuje, da se ji poda v razpravo projekt, ki bo vseboval smernice in pogoj, ki je bil postavljen s strani zainteresirane in prizadete javnosti, s strani mestnih četrti in Mestne občine Maribor dne 12.6.2006, in sicer:
  2.  vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu in
  3.  pri gradnji in izbiri tehnologije naj bo predvidena najboljša razpoložljiva tehnologija, da se preprečijo vplivi na okolje.

 

Prizadeta in zainteresirana javnost izrecno zahteva, da se spoštujejo smernice in pogoj, ki so jih postavile mestne četrti Mestne občine Maribor in Mestna občina Maribor ter njene javne službe 12.6.2006, saj se je v juniju 2008 seznanila s povzetkom okoljevarstvenega poročila, ki je šokiral zainteresirano in prizadeto javnost. Povzetek je bil podan v pisni obliki in ga je tudi ustno podal izdelovalec predmetnega državnega lokacijskega načrta URBIS d.o.o. Maribor. Zainteresirana in prizadeta javnost je bila zgrožena nad naslednjimi ugotovitvami uničenja favne in flore: „Zaradi predvidenih posegov bo uničene nekaj površine, ki predstavlja zavarovane habitatne tipe. /.../ Hidroelektrarna je v celoti načrtovana tudi znotraj območja Natura 2000. Ureditev na odseku obrežja Drave bo poslabšala pogoje za kačjega pastirja - kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia)… Posledice izvedbe zgornje akumulacije bo trajno uničenje manjše površine montanskih kisloljubih bukovih gozdov, ki so zavarovan habitatni tip. Pričakovan pa je velik negativen vpliv na divjega petelina.« V poročilu se ocenjuje: »da bodo hrupna gradbena dela, nočna osvetlitev gradbišča, stalna prisotnost ljudi in promet s težkimi vozili divjega petelina s tega območja povsem pregnali. S tem se bo bistveno skrčilo današnje naselitveno območje vrste divjega petelina v Sloveniji, saj je vrsta že skoraj v celoti izginila z vzhodnega dela Pohorja in Kozjaka /…/. Negativen bo tudi vpliv na netopirje. Poseg v sklenjene gozdne površine bo predvsem med gradnjo imel negativne vplive tudi na prisotno divjad /.../. Na vseh površinah, predlaganih za deponije viškov materiala, prevladujejo naravovarstveni visoko ovrednoteni habitatni tipi. Deponije bodo imele negativen vpliv na divjega petelina, škodljiv bo vpliv na gozdne vrste ptic (npr. belovrati muhar) /…/. Negativen bo vpliv na kisloljubne bukove gozdove, ki so zavarovan habitatni tip. Negativen bo vpliv na ohranjane površine ilirskih hrastovih belogabrov /.../. Zaradi postavitve daljnovodov bo ogrožena črna štorklja, duplar, sršenar, srednji detel /.../. S stališča ptic so problematični odseki na južni trasi daljnovoda precej krajši kot na severni varianti načrtovanja /…/. Zračni vodniki načrtovanega daljnovoda pri Selnici pravokotno sekajo migracijski koridor vodnih ptic (v zimskem času leti tu dnevno nekaj sto ptic, predvsem kormorani in veliki žagarji. Ostaja velika nevarnost trka ptic z zračnimi vodniki načrtovanega daljnovoda.

 

Koda 41200 – Pohorje: Med prostranimi gozdnimi površinami Pohorja prevladujejo predvsem evropsko pomembni bukovi gozdovi na kislih tleh (Luzulo – Fegetum), v soteskah ob potokih pa mešani listnati gozdovi (Tilio – Acerion). Na ovršju je večje število visokih barij in ruševja, na slemenih zahodnega Pohorja pa so večje površine travišč tipa vrstno bogati nardetum. Gorski gozdovi so habitat redkih ogroženih ptic, zlasti ruševca (Tetrao bonasia), malega skovika (Glaucidium passerinum), čuka (Aegolius funereus), triprstega detla (Picoides tridactylus), goloba duplarja (Columba oenas) in povodnega kosa (Cinclus cinclus). Značilnost ovršja Pohorja so številna barja in ruševje, ki so evropsko pomembni habitatni tip številnih vrst iz habitatne direktive. Med temi so hribski urh (Bombina bombina), alpski in veliki pupek (Triturus alpestris in T. camifex) in kačji pastirji barjanska deva (Aeshna juncea), barjanski lesketnik (Somatochlora arctica), barjanski spreletavec (Leucorrhinia dubia), črni kamenjak (Sympetrum danae), povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) in barjanski škratec (Coenagrion hastulatum). Za ohranitev biodiverzitete so izrednega pomena tudi obširna travišča tipa vrstno bogati nardetum s številnimi prehodi v bolj suhe resave ali važnejša močvirja in barja. Strme doline potokov so pomembne zlasti kot habitatni tip listnatih gozdov ob potokih, ki so pomembni tudi kot habitat ogroženih vrst metuljev (na primer črni apolon in gozdni postavnež).

 

41500 – Dravsko polje: Območje ima poudarjeno funkcijo ekološkega koridorja in povezovalnega območja med Alpami in panonsko nižino. Ohranitev te funkcije je povezana predvsem z ohranitvijo sklenjenih nepozidanih površin v gozdarski, kmetijski in vodooskrbni rabi. Na območju so prisotni naravovarstveno pomembni habitatni tipi ter habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, med drugimi gnezdi tukaj velik delež populacije bele štorklje v Sloveniji.

 

41400 – Kobansko: Za celotno območje je značilna prevladujoča silikatna geološka podlaga. Na dveh območjih pa se pojavljajo karbonatne kamnine. Med prostranimi gozdnimi površinami prevladujejo združbe bukve in pravega kostanja (Castaneo sative – Fagetum), navadne smreke in vijugave mastnice (Avenello fleksuose – Picetum), bukve in belkaste bekice (Luzulo albide – Fagetum), bele in okroglolistne lakote (Galio rotundifoli – Abietetum albae). V dolinah ob potokih se uveljavljajo listavci, kot so gorski javor, gorski brest in veliki jesen ter več vrst iz rodov jelša, vrba in topol. V dolinah ob potokih so manjša zamočvirjena področja in predstavljajo prehodna barja z muncem in druge tipe bolj ali manj vlažnih travnikov. V manjši meri so zastopana tudi močvirja s šotnimi mahovi, kjer uspeva tudi okroglolistna resika. Območje osamelega krasa so habitat kalcidofilne favne in flore, v jamah pa živi tudi netopir mali podkovnjak in številne druge ogrožene vrste nevretenčarjev. Na barju pri Odomovem jezu so ogrožene vrste kačjih pastirjev: Lestes virens vestalis, Aeschna juncea, Sympetrum danae, Sympetrum flaveolum in Cordulegaster heros. Gozdna območja so pomembni habitat ogroženih vrst hroščev, kot sta bukov kozliček (Morimus funereos) in rogač (Lucanus cervus). Območje EPO Kobansko je s stališča varstva biodiverzitete pomembno tako zaradi kompleksnosti in pestrosti kot zaradi prostorske zaokroženosti, ki omogoča dolgoročno ekosistemsko ohranjanje narave brez naravovarstvenih ukrepov. JE TUDI OBMOČJE EVROPSKO POMEMBNIH HABITATNIH TIPOV IN HABITATOV RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST. (Vir: Povzetek po Urbis d.o.o., Okoljevarstveno poročilo in Kratka oznaka – Kobansko, Presoje sprejemljivosti državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.).

 

4. Zainteresirani in prizadeti javnosti ni bila predstavljena nikakršna celovita strokovna podlaga ali študija, ki bi dala odgovor na zastavljene usmeritve 1. Prostorske konference v zvezi z vplivom na turizem in na možnost nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe.

 

5. V poročilu o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje so vplivi elektromagnetnega sevanja ocenjeni za dve varianti poteka trase nadzemnega voda za prenos električne energije 400 kV ČHE Kozjak–RTP Maribor. V poročilu je zapisano, da je poročilo izdelano na podlagi projektne dokumentacije: Študija variant, ČHE na Dravi in DV ČHE RTP Maribor, Tehnične rešitve, št. načrta: IBKOZ – 1X/01, št. mape: IBKOZ – 1/X/MO1, IBE d.d., Ljubljana, november 2006.

 

Zgornji podatek dokazuje, da je bila projektna dokumentacija za predmetno zadevo narejena že novembra 2006 in je predvidevala daljnovodno povezavo. Smiselno se postavlja vprašanje, ali je bila izdelana tudi projektna dokumentacija na podlagi smernic in pogojev, ki jih je postavila Mestna občina Maribor v juniju 2006, in ki izrecno postavlja pogoje izvedbe v kablu in izbiro tehnologije, ki bi preprečevala vplive na okolje. Če bi bila izdelana takšna projektna dokumentacija (izvedba pod zemljo in v strugi reke Drave), potem bi temu morala slediti tudi ustrezna študija.

 

Predmetna študija daje odgovore na projektno dokumentacijo investitorja, le-ta pa je izdelana po njegovih smernicah in pogojih in ne po smernicah in pogojih zainteresirane in prizadete javnosti, mestnih četrti in Mestne občine Maribor. Izvajalec tako navaja: »Bistveni podatki za izdelavo ocene vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje, ki je del tega poročila, izhajajo iz podatkov v projektni dokumentaciji« (Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje str. 7/31). Eno izmed načel Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju je trajno zmanjšanje elektromagnetnega sevanja. To načelo je vsebovano v 19. členu navedene uredbe, ki zahteva takšno uporabo tehničnih rešitev, ki povzročajo najmanjše obremenjevanje okolja s sevanjem (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/1996, 41/2004).

 

»Poseg graditve 400 kV daljnovodne povezave ČHE Kozjak – RTP Maribor pomeni umestitev novega vira sevanja v prostor. Skladno z določbo 2. člena Uredbe in navedbami projektne dokumentacije (6) opredelimo obravnavan vir kot nov vir sevanja.« (Predmetno poročilo, str. 11/31).

 

»Določila 19. člena Uredbe zahtevajo, da mora investitor pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja upoštevati takšno tehnično možno rešitev, ki zagotavlja, da mejne vrednosti niso presežene, hkrati pa omogoča najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja. Izbrana tehnična rešitev mora s stališča Energetskega zakona (24) in njegovih podzakonskih aktov predstavljati optimalno rešitev, v katero bodo ustrezno vključene vse sestavine okoljske zakonodaje.« (Predmetno poročilo, str. 24/31).

 

V omilitvenih ukrepih predmetnega poročila je zapisano: »V tej fazi ocenjevanja vplivov na okolje, ki se nanaša na osnutek državnega lokacijskega načrta, se preuči več tehničnih in prostorskih variant /.../ (opomba podpisnikov: proučile so se samo prostorske variante in v okviru teh tehnične variante za daljnovode, ne pa tudi tehnične variante za kabliranje). S stališča zagotavljanja ustreznega varstva pred elektromagnetnim sevanjem je bistveno, da se znotraj elektromagnetnih koridorjev ne nahajajo takšne zemljiške parcele ali objekti, ki po določilih 3. člena Uredbe sodijo v I. območje varstva pred sevanjem.« (Predmetno poročilo, str. 25/31).

 

Zainteresirana in prizadeta javnost, mestne četrti in Mestna občina Maribor so prav zaradi sevanja predlagali, da morajo biti vsi električni visokonapetostni vodi izvedeni v kablu. Predmetno poročilo pa jasno, poleg neizpodbitnega ugotavljanja sevanja, napotuje skozi veljavno zakonodajo k takšnim rešitvam, ki ne samo zmanjšujejo sevanje, ampak ga lahko preprečijo. To pa je izbira takšne tehnične rešitve, ki to omogoča.

 

Zainteresirana in prizadeta javnost tako ne more pristati na daljnovodno povezavo, ki zahteva takšne omilitvene ukrepe, kot so podani v predmetnem poročilu: » V kolikor se bo v končnem predlogu poteka trase 400 kV daljnovodne povezave ČHE kozjansko – RTP Maribor, znotraj elektromagnetnega koridorja, ki sega za severno varianto (dvosistemski daljnovod tipa glava stebra ”SOD”) 45m levo in 45m desno od osi daljnovoda in za južno varianto (enosistemski daljnovod tipa glava stebra ”Ipsilon”) 50m levo in 50m desno od osi daljnovoda, nahaja kakršna koli zemljiška parcela ali objekt, ki sodi po določilih 3. čl. Uredbe v I. območje varstva pred sevanjem, mora investitor zanjo zagotoviti takšno spremembo namembnosti, da jo bo glede na določila 3. čl. Uredbe mogoče uvrstiti v II. območje.« (Predmetno poročilo, str. 25/31). Zainteresirana in prizadeta javnost ne pristaja na to, da bi se delala sprememba namembnosti zemljišč, da bi se s tem lahko zadostilo predpisom in se tako prikrilo škodno sevanje. Projekti morajo ustrezati zahtevam zakona, vsako drugačno ravnanje predstavlja obid zakona in s tem kršitev veljavnega prava.

 

 

III.

 

PREDLOG ZA USTAVITEV POSTOPKA SPREJEMANJA PREDMETNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

  

Iz zgoraj nakazanega je jasno razvidno, da ima daljnovodna povezava dodatne negativne učinke na floro in favno. Pri tem pa zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) ni bila seznanjena z vsemi ugotovitvami okoljevarstvenih spoznanj. Tako ni bila proučena tehnično izvedljiva varianta, ki jo je javnost zahtevala. Prav tako ji posledično ni bila dana možnost zahtevati dodatna pojasnila in študije. Zainteresirana in prizadeta javnost ne more sprejeti podanih omilitvenih ukrepov, saj ni podana ob tem nobena garancija, da favna in flora ne bosta utrpeli nepopravljive škode, da zaradi vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje ne bo prizadeto zdravje in kvaliteta življenja in da zaradi celostne degradacije okolja ne bo prizadeto njihovo premoženje.

1. »Značilnost ovršja Pohorja so številna barja z ruševjem, ki so EVROPSKO POMEMBNI HABITATNI TIPI ŠTEVILNIH VRST IZ HABITATNE DIREKTIVE« (Poročilo Centra za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.). To pa si gotovo zasluži dodatno strokovno študijo in ugotovitev kompatibilnosti posega in habitatne direktive.  

2. Če bi se upoštevale smernice Mestne občine Maribor, mestnih četrti Maribor, pripombe zainteresirane in prizadete javnosti, ki jih je dala na mestnih četrtih v času podaje smernic, bi se izdelala tudi varianta za izvedbo v kablu. Za to varianto pa bi se izdelalo tudi okoljsko poročilo.

3. Zaradi popolnega spregleda smernic, ki jih je podala zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki nepremičnin, ki so zajete v predmetni državni lokacijski načrt) v okviru organizirane razprave v mestnih četrtih v lokalni skupnosti Mestne občine Maribor, kakor tudi njene javne službe, menimo da je postopek sprejemanja predmetnega lokacijskega načrta nelegalen in nelegitimen, saj ni v skladu s programskimi izhodišči predmetnega programa priprave lokacijskega načrta.

 

VI. poglavje predmetnega državnega lokacijskega načrta med nosilce urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, uvršča tudi občine (po programu predmetnega državnega lokacijskega načrta) in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljalci komunalne in druge infrastrukture. Tako sodi med nosilce urejanja prostora zlasti Mestna občina Maribor.

 

4. Mestna občina Maribor pa je bila s svojimi smernicami povsem spregledana. Zaradi popolnega spregleda zainteresirane in prizadete javnosti s strani Ministrstva za okolje in prostor, ko je javnost v okviru lokalne skupnosti tudi podala smernice, ki so bile posredovane nosilcem izvajanja predmetnega državnega lokacijskega načrta, Ministrstvo pa jih sploh ni strokovno preverilo in obdelalo, zaradi nepopolnega obveščanja in vključevanja zainteresirane in prizadete javnosti in zaradi očitnega dopuščanja popolne podaje smernic in vodenja naročanja strokovnih podlag s strani naročnika predmetnega državnega lokacijskega načrta (Dravske elektrarne Maribor), je kršena tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija.

 

5. K vključevanju javnosti in okoljskih nevladnih organizacij v postopke okoljskega odločanja na lokalnem nivoju pa obvezuje tudi Alborška deklaracija, ki poudarja zagotavljanje trajnostnega razvoja na lokalnem nivoju. Alborško deklaracijo je podpisalo več kot 500 mest v Evropski Uniji in dve mesti v Sloveniji: Maribor in Ljubljana. (Vir: Aarhuška konferenca v Sloveniji, Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah; Zbornik strokovnih priporočil je bil izdelan za ratifikacijo in implementacijo Aarhuške konvencije o učinkovitejšem dostopu do informacij in sodelovanja javnosti, izdajatelj Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo – v nadaljevanju Zbornik).

 

IV.

 

KRŠITVE AARHUŠKE KONVENCIJE V POSTOPKU SPREJEMANJA PREDMETNEGA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

 

1. »Objekti državne infrastrukture (državne ceste, daljnovodi, plinovodi, vodnogospodarske ureditve, mejni prehodi itd.) praviloma predstavljajo velike posege v prostor, ki na eni strani prinašajo korist širšemu krogu ljudi, na drugi strani pa lahko močno prizadenejo posameznike in lokalne skupnosti. V bližini večjih infrastrukturnih objektov se zaradi povečanega onesnaževanja zmanjša kvaliteta življenja, pada cena zemljišč, spremenijo se komunikacijske poti in podoba prostora. V najslabšem primeru pride do rušitve objektov in preselitve, kar predstavlja spremembo v načinu življenja in strukturi socialnega okolja. Zato je v postopkih priprave lokacijskih načrtov za objekte državne infrastrukture, ki jih vodi Urad za prostorsko planiranje (v danem primeru Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, op. podpisnikov) lokalna javnost skozi celoten postopek vključena in seznanjena z vsemi aktualnimi fazami in vsebinami.« (Zbornik, str. 112).

2. Zainteresirana in prizadeta javnost je v začetni fazi postopka bila povabljena k sodelovanju. Svoja stališča, mnenja in smernice za predmetni državni lokacijski načrt je izrazila skozi mestne četrti. V vseh kasnejših fazah pa ni bila pozvana k sodelovanju. Popolnoma je bila izključena iz vsake informiranosti. Pa ne samo to, njena stališča in smernice so bile povsem in v celoti ignorirane.

3. Zainteresirano in prizadeto javnost, mestne četrti in Mestno občino Maribor se je popolnoma ignoriralo v njihovi temeljni zahtevi, namreč da se k izvedbi predmetnega državnega lokacijskega načrta pristopi tako, da se pripravijo strokovne podlage, ki bodo ustrezale navedeni zahtevi: Vsi električni visokonapetostni vodi na območju občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu. Glede trase je najbolje, da je v strugi reke Drave.“

4. Investitor Dravske elektrarne Maribor si je sam izbral smernice in po teh smernicah so bile izdelane študije ter tudi okoljsko poročilo. Rezultati odgovarjajo postavljenim investitorjevim smernicam. Zainteresirana in prizadeta javnost pa v ničemer ni dobila odgovora, čeprav je svoj interes izkazala in svoje zahteve organizirano posredovala preko mestnih četrti in Mestne občine Maribor, slednja pa je tudi postavila pomemben pogoj glede tehnične izvedbe projekta (v kabelski obliki in ne daljnovodi). S tem pa so podane temeljne kršitve Aarhuške konvencije.

5. Aarhuška konvencija v splošnih določbah določa (3. čl.), da ima v skladu z ustreznimi določbami te konvencije javnost dostop do informacij, možnost udeležbe pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah brez razlikovanja glede na državljanstvo, narodnost in stalno bivališče, pri pravni osebi pa brez razlikovanja glede na sedež ali dejanski kraj poslovanja.

Zainteresirana in prizadeta javnost ni bila obveščena o tem, da so bile njene smernice in pogoji popolnoma spregledani, da se sploh niso upoštevali in da sploh niso bili predmet obdelave. S takšnim odnosom pa ji je onemogočena vsaka udeležba, ki bi zagotavljala enakopraven in nediskriminatoren način sodelovanja v sprejemanju predmetnega državnega lokacijskega načrta.

6. Aarhuška konvencija v poglavju Zbiranje okoljskih informacij in njihovo razširjanje v javnosti (5. čl.) opredeljuje odgovornost organov javne oblasti: da se ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje zaradi dejavnosti ljudi ali zaradi naravnih vzrokov članom javnosti, ki bi jih to lahko prizadelo, nemudoma sporočijo vse informacije, ki jih ima na razpolago organ javne oblasti in bi lahko omogočile javnosti, da prepreči ali ublaži škodo zaradi te nevarnosti.

7. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje bi moral v tistem hipu, ko je bil seznanjen z okoljskim poročilom, ki po našem videnju jasno izkazuje nesorazmerno uničenje flore in favne, in to celo evropsko pomembni habitatni tip številnih vrst iz habitatne direktive, in ko je zaradi samovoljno vsiljene investitorjeve tehnološke rešitve (postavitve daljnovodov) ogroženo zdravje ljudi, obvestiti javnost, zahtevati ustavitev nadaljevanja postopka in zahtevati, da se naredijo študije, ki so v skladu s smernicami lokalne skupnosti – Mestne občine Maribor in zainteresirane in prizadete javnosti, ki je zahtevala kabelsko izvedbo in ne daljnovodov. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje pa je povzetek okoljevarstvenega poročila in poročila o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje za dve varianti vključitve ČHE Kozjak v 400 kV omrežje poslal že revidirane v javno obravnavo.

Glede na navedeno gre v obravnavani situaciji za popolno ignoranco sodelovanja javnosti in ščitenje investitorjevih interesov.

8. Zainteresirana in prizadeta javnost lahko ovrednoti ustreznost predmetne investicije v odnosu do zdravja in okolja samo, če bo imela primerjavo o škodljivih vplivih na zdravje in okolje, če bi se izvedle študije še na zahtevane smernice; to pa je kabelska izvedba v reki struge Drave in/ali kabelska izvedba pod zemljo.

9. Aarhuška konvencija nalaga pogodbenicam v poglavju Udeležba javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov in/ali splošno veljavnih pravno obvezujočih normativnih aktov (8. čl.), da si na ustrezni stopnji in ko so možnosti še odprte, pogodbenica prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov in drugih splošno veljavnih pravno obvezujočih pravil organov javne oblasti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. V ta namen je treba:

a) določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo,

b) objaviti osnutek pravil ali ga kako drugače dati na razpolago javnosti in

c) dati javnosti možnost, da neposredno ali po predstavniških svetovalnih telesih daje svoje pripombe.

Izid udeležbe javnosti je potrebno čim bolj upoštevati.

10. V danem primeru sprejemanja predmetnega državnega lokacijskega načrta je bila zainteresirana in prizadeta javnost pozvana k sodelovanju, vendar le toliko in z namenom, da bi se navidezno zadostilo formalnim pravilom postopka, ki veljajo v slovenski zakonodaji. Dejansko pa se vsebina njenega aktivnega sodelovanja (smernice, stališča) ne upoštevajo – preprosto se zavržejo brez utemeljitve. V takšnih okoliščinah gre za zlorabo instituta sodelovanja javnosti in javne obravnave. Zainteresirana in prizadeta javnost je v predmetni zadevi obravnavana kot statist v postopku predmetne zadeve, ne pa kot partner, kar je eden izmed stebrov Aarhuške konvencije, ki zahteva ne samo soudeležbo ampak zlasti soodločanje.

11. Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6.9.2006 o uporabi Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zahtevah v institucijah in organih skupnosti (Uradni list L 264, 25/09/2006, str. 0013 – 0019) je v 1. točki opredelila: (1) Cilj zakonodaje Skupnosti /.../ je prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter varovanju človekovega zdravja, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju. V navedeni Uredbi sledi: V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti se poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezne informacije o okolju in nuditi dejanske možnosti za sodelovanje javnosti pri odločanju na področju okolja ter na ta način povečati odgovornost in preglednost odločanja ter prispevati k ozaveščanju javnosti in njeni podpori za sprejete odločitve. Nadalje se v njem, tako kot v predhodnih programih, spodbuja učinkovitejše izvajanje in uporaba zakonodaje Skupnosti na področju varstva okolja, vključno z uveljavljanjem predpisov Skupnosti in ukrepanjem zoper kršitve okoljske zakonodaje Skupnosti.

Skupnost je 25. Junija 1988 podpisala Konvencijo Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu »Aarhuška konvencija«). Skupnost je Aarhuško konvencijo odobrila 17. februarja 2005. Določbe zakonodaje Skupnosti bi morale biti v skladu s to konvencijo.

Izhajajoč iz Uredbe (ES) št. 1367/ 2006 Evropskega parlamenta in Sveta upravičeno zahtevamo, da je zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) polnopravni subjekt v procesu odločanja v predmetni zadevi. Za dejansko pravico dostopa javnosti do informacij o okolju je ključnega pomena kakovost informacij. Primerno bi bilo torej sprejeti pravila, ki bi zavezovala institucije in organe Skupnosti, da zagotovijo kakovost informacij.

12. Izhajajoč iz Uredbe št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta upravičeno zahtevamo, da se nam omogoči pridobiti popolno, celovito in kakovostno informacijo in študijo o takšnem posegu (kabelska postavitev), ki bi povzročal najmanj škode za okolje in ki ne bi ogrožal zdravja ljudi, kvalitete življenja in njihovega premoženja. Doslej nam to žal ni bilo omogočeno, saj naše smernice in smernice ter pogoji lokalne skupnosti (znotraj katerih smo naše zahteve organizirano podali) niso upoštevali in niso bili deležni strokovne preučitve in strokovnih podlag. Pridobili smo samo enostranske študije in informacije, ki pokrivajo interese in naročilo investitorja.

13. Civilna iniciativa ne izraža dvoma v strokovne izdelke institucij, ki so na podlagi naročenega izdelale študije; izražamo pa utemeljeno trditev, da je investitor naročil le tisto in toliko kolikor mu je ustrezalo.

Zakaj ni podan projekt za kabelsko izvedbo in temu ustrezne študije (vplivov na okolje, elektromagnetno sevanje, ravnanje z divjadjo, vpliv na turizem in razvoj…)?

14. Kuloarske insinuacije, da je kabelska postavitev dražja, ne morejo biti razlog, da se segment tehnično in tehnološko predlagane rešitve, ki ga predlaga javnost in lokalna skupnost, strokovno ne obdela.

Ne nazadnje javnost ni seznanjena z nobeno finančno konstrukcijo predmetne investicije. Ko jo bo dobila, jo bo lahko ovrednotila v odnosu do trajnostnega razvoja, novega sevanja v prostoru, razvrednotenja premoženja, do ogrožanja zdravja in zdravja, do upada kvalitete življenja, trajnega uničenja rastlinskih in živalskih vrst itd.

Zato eksplicitno poudarjamo, da želimo strokovno preveritev kabelske postavitve in oceno vplivov na okolje in na zdravje ljudi v odnosu do kabelske postavitve.

 

Prav to pa je tudi zahteva že citirane Uredbe (ES), ki v poglavju o kakovosti informacij, v 5. čl/1 navede: Institucije in organi Skupnosti zagotovijo, kolikor je v njihovi moči, da so vse informacije, ki jih pripravijo sami ali so pripravljene za njih, posodobljene, natančne in primerljive.

 

ZAKLJUČEK

 

1. Zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) niso proti investiciji, ki jo predvideva program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi.

 

2. Zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) pa so utemeljeno proti daljnovodni povezavi z daljnovodi preko Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric in preko urbanega področja Maribora. Utemeljeno zavračajo povezavo z daljnovodi nad zemljo.

 

3. Zainteresirana in prizadeta javnost je skozi organizirane in institucionalne oblike – skozi mestne četrti in lokalno skupnost Mestno občino Maribor izrazila svoja stališča. Na podlagi tega je Mestna občina Maribor, ki je v Programu priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor tudi nosilka urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodeluje s predložitvijo smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, sprejela, dne 12. Junija 2006 naslednje smernice in pogoje:

 

pri gradnji in izbiri tehnologije naj bo predvidena najboljša razpoložljiva tehnologija, da se preprečijo vplivi v okolje

in

vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu, vsi. Glede trase je najbolje, da je v strugi reke Drave.

 

4. Zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) utemeljeno zahteva:

a.) da se poda celovita projektna naloga (varianta) na zahtevane smernice Mestne občine Maribor z dne 12. Junij 2006 (kabelska izvedba) in da se za to varianto izdelajo vse potrebne okoljevarstvene študije.

 

b.) šele po pridobitvi vseh relevantnih podatkov zahtevane variante (kabelska izvedba) bo zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) lahko celostno ovrednotila poseg v prostor in podali svoje mnenje.

 

5. Zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) zahteva, da Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo dosledno spoštujejo vse tri stebre Aarhuške konvencije: pravico do popolne in celovite informiranosti in informacije, pravico do soudeležbe in soodločanja in pravico do pravnega varstva.

 

6. Zainteresirana in prizadeta javnost (lastniki zemljišč in gozdov) zahteva od Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za okolje, da ustavi vse nadaljnje postopke po programu priprave predmetnega državnega lokacijskega načrta, dokler se ne izdelajo vse strokovne podlage in zahtevane študije v skladu z zakoni, za postavitev predmetne investicije v prostor v izvedbi v kablu.

 

Šele, ko bo zahtevana varianta posega v kablu predložena zainteresirani in prizadeti javnosti (lastniki zemljišč in gozdov), bo le ta lahko legitimno in legalno s popolno in celovito informacijo sodelovala v postopku.

 

7. V primeru, da bo zainteresirana in prizadeta javnost izključena iz popolnega in celovitega sistema pridobitve vseh relevantnih informacij preko primerjave variant, ki bodo podale celovito in popolno informacijo na podlagi katere bo omogočeno ovrednotenje takšnega tehnološkega posega (ne samo trase posega), ki podaja najboljšo rešitev za zdravje in kvaliteto bivanja, ki bo najmanj degradirala favno in floro, bo prisiljena uporabiti vsa pravna sredstva za zavarovanje varnega in zdravega življenja, za zavarovanje zdravega bivalnega okolja in premoženja v skladu s slovensko zakonodajo in Aarhuško konvencijo.

 

Iniciativni odbor KOZJAK

 

Priloge:

 

1. Sklep o ustanovitvi odbora Civilne iniciative Kozjak z kopijo originalnega zapisa.

 

2. Dokaz o več kot 6700 podpisanih izjav podpore za okoljevarstveno sprejemljiv projekt, ki ne bo degradiral narave, ogrožal zdravje ljudi, kvaliteto življenja in premoženja. Proti varianti daljnovodne povezave www.peticija-kozjak.org.

 

3. Priložitev notarsko overjenih podpisov lastnikov zemljišč (81), da za nameravani poseg (daljnovodna povezava) ne bodo dali svojih zemljišč in jih bodo zaščitili z vsemi pravnimi sredstvi (kopije)

 

4. Dopis Mestne občine Maribor z dne 12.6.2006 (SMERNICE ZA…), podpisan župan Boris Sovič, univ.dipl.inž.el. (kopija)

 

5. Dopis iz Kabineta župana Mestne občine Maribor z dne 13.6.2008 (Pripomba na predlog…), podpisan mestni arhitekt Stojan Skalicky (kopija)

 

6. Dopis Krajevne skupnosti Bresternica – Gaj z dne 18.6.2008 (DRŽAVNI PROSTORSKI…), podpisan predsednik krajevne skupnosti Anton Zaletelj (kopija)

 

7. Dopis Mestne četrti Ivan Cankar z dne 16.6.2008 (DRŽAVNI PROSTORSKI…), podpisan predsednik sveta mestne četrti mag. Rado Lobnik (kopija)

 

8. Dopis Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče z dne 19.6.2008 (DRŽAVNI PROSTORSKI…), podpisan predsednik krajevne skupnosti Vlado Mak (kopija)

 

9. Dopis Občine Pesnica z dne 18.6.2008 (DOPOLNJEN OSNUTEK…), podpisan župan Venčeslav Senekovič, dipl. inž. (kopija)

 

10. Pripomba Akademskega Planinskega Društva Kozjak, podpisan predsednik APD Kozjak Drago Dimnik (kopija)

 

11. Pripomba Planinskega društva Maribor Matica z dne 20.6.2008, podpisan predsednik Planinskega društva Ivan Kosi (kopija)

 

12. Dopis Turističnega društva Bresternica – Gaj z dne 18.6.2008 (Sklep), podpisan predsednik društva Oskar Žnidaršič (kopija)

 

13. Pripomba na projekt v zvezi z neupoštevanjem temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu na območju predvidene trase daljnovoda, podpisan prof. Anton Kunstek (kopija)

 

14. Pripomba v zvezi z izgradnjo ČHE Kozjak, podpisan Janez Janko, u.d.i.s. (kopija)

 

15. Notarsko overjena Izjava oseb, ki so bile priča pri opravljanju geodetskih meritev s strani neznanega izvajalca in naročnika (kopija).

 
Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook