ja_mageia

Pasica
Domov ČHE Kozjak Kronologija - dokumenti Pripombe na razgrnitev 23.06.2008
Pripombe na razgrnitev 23.06.2008 Print

Odbor Civilna iniciativa Kozjak v sestavi:

Ivan Tratnik, predsednik odbora,

Liviana Borko, članica odbora,

Zdenko Hlade, član odbora,

Vojko Raner, član odbora,

Karel Urbas, član odbora

Srednje 11d

2354 Bresternica

 

JAVNA RAZGRNITEV IN JAVNA OBRAVNAVA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ČRPALNO HIDROELEKTRARNO NA REKI DRAVI (ČHE) IN DALJNOVODNO POVEZAVO ČHE-RTP MARIBOR

ČAS RAZGRNITVE: OD 20. 05. 2008 DO 23. 06. 2008

Pripravljalcu:

MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Direktorat za prostor

 

Pobudniku:

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

Direktorat za energijo

 

Zadeva: Pripombe na prostorski načrt ob Javni razgrnitvi in javni obravnavi in zavrnitev načrta

Civilna iniciativa Kozjak v zgoraj omenjeni sestavi predstavlja prebivalce dela Kozjaka naselij Spodnji Slemen in Bresternica. V obeh krajih je bila javna razgrnitev 10. junija v Selnici ob Dravi za območje Spodnjega Slemena in 11. junija za območje Bresternice. Iz razprave, ki je sledila razgrnitvam, je mogoče zaključiti, da krajani, ki živijo na imenovanih področjih Spodnjega Slemena in Bresternice odločno nasprotujejo načrtovanemu posegu in načinu, na kakršen so bile podlage za razgrnitev pripravljene.

V ta namen je bil ustanovljen Odbor civilne iniciative, da zaščiti interese lokalnega prebivalstva.

Krajani Spodnjega Slemena in Bresternice odločno nasprotujemo predlagani izvedbi daljnovodne povezave ČHE-RTP Maribor po predlagani severni varianti daljnovoda in za zastopanje naših interesov pooblaščamo izvoljeni odbor Civilne iniciative Kozjak (priloga: zapisnik o izvolitvi).

Pod nobenimi pogoji ne bomo dovolili izvedbe načrtovanega.

Svojo namero potrjujemo s priloženimi podpisi in overjenimi izjavami (priloga: overjeni podpisi posameznih lastnikov).

Naše stališče je utemeljeno v obrazložitvi, ki sledi.

Obrazložitev

1. Vodenje pripravljalnega postopka

Program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor ni upošteval:

  • Zakona o upravnem postopku,
  • Zakona o prostorskem načrtovanju niti
  • Aarhuške konvencije, katere sopodpisnica je RS.

Ustava Republike Slovenije v 33. členu zagotavlja pravico do zasebne lastnine in s tem varuje nedotakljivost le-te. Z vodenjem postopka je bila le-ta kršena, saj so pripravljavci podlag za prostorski načrt brez vnaprejšnje najave, brez informiranja ali celo z lažnimi navedbami nepooblaščeno vstopali na zasebno lastnino na predvideni severni varianti daljnovoda.

Zakon o upravnem postopku nalaga Upravnim organom RS, da skrbijo za zavarovanje javnih koristi in obveznost zavarovati zakonite pravice strank in drugih udeležencev postopka (7., 143., 144. člen), hkrati so dolžni poskrbeti, da nevednost in neukost strank in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (stranka v postopku).

S smiselno uporabo Zakona o evidentiranju nepremičnin, 10. člena, prvi odstavek, natančno opredeljuje kdo je stranka v postopku, 121. člena, kjer je navedena dolžnost lastnikov, moremo zaključiti, da so pripravljavci podlag nepooblaščeno in nedopustno dostopali na naše parcele, saj se nihče ni izkazal z izkaznico, nihče ni predložil pooblastila pripravljavca ali pooblaščencev za pripravo podlag, niti lastnikov niso obvestili o nameravanih aktivnostih niti namenu uporabe pridobljenih podatkov.

Aarhuška konvencija, katere podpisnica je Republika Slovenija (Slovenija jo je podpisala skupaj s 35 državami in Evropsko skupnostjo 15. junija 1998 na četrti ministrski konferenci Okolje za Evropo v Aarhusu na Danskem, in ratificirana 2004 – Uradni list RS št. 62/2004, 7.6.2004) zahteva, da:

  • se javnost vključi v čim zgodnejši fazi, dokler so odprte različne možnosti,
  • se javnost seznani z vsemi informacijami, potrebnimi za njeno sodelovanje,
  • so jasna načela sodelovanja in pričakovanja o tem, kaj naj bo prispevek javnosti,
  • se javnosti omogočijo ustrezne oblike posvetovanj,
  • se javnosti omogoči izražanje in posredovanje pripomb,
  • se pripombe in predlogi javnosti upoštevajo
  • se predstavi, kako so bili predlogi in pripombe upoštevani.

Iz navedenega je mogoče zaključiti, da pripravljavec izhodišč niti Program priprave državnega lokacijskega načrta nista upoštevala z ustavo zagotovljene nedotakljivosti zasebne lastnine, nista ravnala skladno z Zakonom o upravnem postopku ter sta kršila določila Aarhuške konvencije h kateri spoštovanju se je Republika Slovenija zavezala s podpisom in ratifikacijo.

2. Priprava strokovnih podlag

Ob upoštevanju določil Zakona o upravnem postopku, Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o varstvu okolja, Programa priprave državnega lokacijskega načrta in določil Aarhuške konvencije, predvsem udeležbe javnosti pri odločanju in dostopu do varstva v okoljskih zadevah, bi pripravljavci nujno morali vključiti javnost skladno s cilji Aarhuške konvencije, skladno s katero se je vsaka podpisnica zavezala, da bo prispevala k varstvu pravice vsake osebe sedanjih in prihodnjih generacij, da živi v okolju, primernem za njeno zdravje in blaginjo, vsaka pogodbenica v skladu z določbami zagotavlja pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

V 6. členu Aarhuška konvencija opredeljuje udeležbo javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih. Točka a 6. člena določa, da se pri odločanju o dovoljenju za predlagane dejavnosti, naštete v prilogi I., uporablja določbe tega člena (gre predvsem za dejavnosti, ki bi pomembno vplivale na okolje) in sicer v točki 17. priloge I., pravi, da je to potrebno v primeru "gradnje nadzemne električne napeljave z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km", za kar v našem primeru gre.

Iz projektne dokumentacije je razvidno, da je načrtovan daljnovod z napetostjo 2 x 400 kV in v dolžini 21 km. Napetost za štirikrat presega dovoljeno zgornjo mejo in dolžina daljnovoda za 6 km. Pripravljavci gradiva so gotovo poznali to določbo, kljub temu ni bil nihče od nas o nameravani postavitvi seznanjen, niti ni imel pravice do same javne razgrnitve o umestitvi odločati. Ignorantia non excusat.

Zakon o varstvu okolja nalaga pripravljavcem strokovnih podlag, da upoštevajo varstvo okolja kot temeljni pogoj za zdrav in obstojen razvoj, da negativno ne posegajo v okolje in da skrbijo za uravnoteženost, za zmanjšanje rabe energije, odpravljanje posledic, zmanjševati obremenjevanje okolja itd. (1. in 2. člen). EU Direktiva o pticah (po podatkih projektne dokumentacije 37 vrst ptic, pri tem izstopajo zelo redke: divji petelin, gozdni jereb, črna žolna) in EU Direktiva o habitatih od držav EU zahtevata zagotavljanje ugodnega stanja za habitatne tipe, vrste in njihove habitate. Območje severne variante je ocenjeno z oceno "naravovarstveno visoko vredne površine" (1. naravovarstvena kategorija) in "2. naravovarstvena kategorija" in sicer: celotna trasa "severne variante DV ČHE Kozjak – RTP Maribor prevladujejo visoko ovrednotene površine (51 %)." (Vir: Študija variant, I. mapa … april 2007).

Iz navedenega sledi, da je v strokovnih podlagah ugotovljeno na osnovi vrednotenja, ki je bilo izvedeno 1998 leta (Marušič in sod., 1998) in navedeno v Študiji variant I. mapa, 1. zvezek, …, v EU direktivah o pticah in habitatih, da gre za kvalitetno in bogato okolje primerljivo z okolji vključenimi v Evropsko ekološko omrežje Natura 2000, vendar se je kljub temu pripravljavec odločil za to varianto, hkrati pa ni znal utemeljiti svoje odločitve niti ni upošteval Zakona o varstvu okolja, ter ne Aarhuške konvencije. Pri pripravi podlag prav tako niso bila upoštevana določila Zakon o varstvu okolja (7. člen), ki načrtovalcem nalaga uporabo takšnih tehnologij, ki bi bile okolju prijazne in ne bi tako drastično posegale v prostor s tako visoko oceno vrednosti. Prav ocena ne dopušča načrtovanega posega.

3. Neupoštevanje Smernic za državni lokacijski načrt za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor 35005-4/06 0901 ST, z dne 12. junij 2006

"Skupna smernica Mestne občine Maribor: vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v kablu. Glede trase je najbolje, da je v strugi reke Drave."

 4. Primerljive študije

V projektni dokumentaciji ni navedene primerljive študije vpliva na okolje, čeprav je potreben nenehen monitoring vplivov na okolje. Na sami predstavitvi so pripravljavci predstavili projekt in njegovo vključitev v že obstoječi daljnovod Maribor-Kainachtal, niso pa bili sposobni ponuditi podatkov monitoringa vplivov na okolje, ki ga ima obstoječi daljnovod. Hkrati so bile izjave zelo zavajajoče, saj so pripravljavci zagotavljali, da ne bo drastičnega posega v okolje, saj se bo na pretežno z gozdnimi površinami poraslem področju posekalo samo območje okoli stebrov, sam pogled na obstoječi daljnovod, Maribor-Kainachtal, pa demantira zagotovila, saj je ob njem od osi daljnovoda čistina v vsako smer 50 m, kar pomeni, da bo v dolžini samega daljnovoda 21 km dolg predor v širini 100 m. Koliko vpliva ima lahko poseka takšnih dimenzij v projektni dokumentaciji ni podatka.

5. Ekonomska upravičenost

Pripravljavci projekta niso pripravili niti posredovali enega samega podatka o ekonomski upravičenosti projekta.

6. Izjava lastnikov zemljišč

Lastniki nepremičnin, preko katerih je načrtovan daljnovod so izjavili in svoje izjave overili pri notarju: "Nikoli ne bom dovolil(a), da se na moji zemlji izvajajo kakršnekoli meritve ali gradbena dela povezana s postavitvijo nosilnih jeklenih stebrov in ne bom dovolil(a), da preko moje zemlje potekajo visokonapetostne žice, ki škodljivo vplivajo na naravno okolje oziroma zdravje vseh živih bitij."

 

Sklep

Na osnovi navedenega:

  • neupoštevanje Ustave RS, Zakona o upravnem postopku, Zakona o varstvu okolja, EU Direktive o pticah in EU Direktive o habitatih, Aarhuške konvencije, lokalnih skupnosti (Smernice za državni lokacijski načrt za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor 35005-4/06 0901 ST, z dne 12. junij 2006);
  • neupoštevanje sprejetih pravnih podlag, ki pripravljavcu nalagajo postopke pri sami pripravi projektne dokumentacije, ki zahtevajo soudeležbo pri odločanju v zgodnji fazi postopkov;
  • namerna izključitev stranke v postopku (lastnikov nepremičnin) – (obvestilo MOM-a o javni razgrnitvi z dne 29.05.2008, št. 35005-4/2006 0901 ST: "Seznanjamo vas, da bomo o javni razgrnitvi citiranega državnega prostorskega načrta pisno obvestili vse lastnike nepremičnin, kjer bo potrebna sprememba rabe objekta ali sprememba namenske rabe zemljišč; dodatno obveščanje lastnikov zemljišč, kjer so načrtovana stojna mesta daljnovodnih stebrov, po mnenju Ministrstva za okolje in prostor ni potrebno")

je vsak poseg v okolje Kozjak nedopusten. Vse aktivnosti je potrebno nemudoma prekiniti.

 

Priloge:

  • sklep o izvolitvi Odbora civilna iniciativa Kozjak (posredovan z dopisom 21.06.2008)
  • overjeni podpisi lastnikov zemljišč (seznam) (posredovan z dopisom 21.06.2008)
 
Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook