ja_mageia

Pasica
Domov ČHE Kozjak Kronologija - dokumenti Dopis mag. Kopaču - 11.12.2009
Dopis mag. Kopaču - 11.12.2009 Print

Civilna iniciativa KOZJAK                                                                                      

Ivo Tratnik, predsednik

Srednje 11 d

2354 Bresternica

 Civilna iniciativa DRAGUČOVA

Bojan Protner, predsednik

Dragučova 65

2231 Pernica

 Civilna iniciativa POČEHOVA

Ivan Anderlič

Počehovska ul. 19

2000 Maribor

 

 Datum: 11.12.2009

 

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO za GOSPODARSTVO

Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana

www.mop.gov.si

e: E-mail naslov je zavarovan pred neželeno pošto. Če ga hočete videti morate imeti omogočen JavaScript.

Mag. Janez Kopač

generalni direktor direktorata za energijo

  

Spoštovani g. Kopač!

 

Skladno z Vašo izjavo, ki ste jo dali v Mladini št. 45 na vprašanje v zvezi z zaostanki pri graditvi daljnovodnega omrežja in neobstoja državnega prostorskega načrta, ki da naj bi omogočal prisilno služnost in celo razlastitve, bi želeli Vam, kot visokemu državnemu uradniku, postaviti nekaj vprašanj in spomniti na nekaj, kar bi Vam moralo po našem mnenju biti zelo jasno.

 Zanima nas, kaj ste menili v Vaši izjavi, ko ste povezali Državni prostorski načrt (DPN) z možnostjo prisilnih služnosti in v skrajnem primeru z možnostjo razlastitev? Torej je DPN, po definiciji namreč omogoča "skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami" (prim. 3. člen ZPNačrt, Ul RS 33/2007), lahko opravičilo za kratenje osnovnih, z Ustavo RS zagotovljenih pravic do zasebne lastnine (67. člen – posebej izpostavlja gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo), ki se sicer lahko odvzame, tudi to definira Ustava, vendar je ta pravica omejena na javno korist (69. člen), ki pa po definiciji ne sme biti na škodo posameznika? Po definiciji je le-ta možna le pod pogojem, kadar je izpolnjen pogoj, ko je za dosego javne koristi le-ta nujno potrebna in je javna korist v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino in seveda v primeru, če država oziroma občina ne bi razpolagala z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Ustava RS pa zagotavlja tudi pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen - Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.).

 V Energetskem zakonu, ki bi naj rešil ali vsaj pravilno uredil vse sporne zadeve, ki so zadnji čas nastale, tudi Vaša citirana v Renčah, pa 2 x 400 kV daljnovod čez Kozjak in najnovejša zadeva v zvezi z daljnovodno povezavo 2 x 400 kV Cirkovce-Pince in morda še katera, so na samem začetku citirane mednarodne pogodbe kot avtoriteta za, v 2. členu, zagotovljeno "varovanje okolja" in "varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov". Z energetsko politiko bi naj zagotavljali "ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije". Nacionalni energetski program naj bi s svojimi usmeritvami zagotavljal "dolgoročne razvojne cilje in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo" pri tem pa upošteval "okoljske in tehnološke kriterije" – seveda najsodobnejše in ne zastarele.

 Pri tem pa še grožnja z razlastitvami in v ureditvenih načrtih zaznambe na parcelah brez vednosti lastnikov. Kot državni uradnik najvišjega ranga, bi morali poznati Zakon o upravnem postopku, ki v 7. členu določa, da so organi dolžni "pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice". Aarhuška Konvencija in vse ostale Direktive, vključno z Lizbonsko pogodbo, ki so ji sledile, namreč omejujejo možnost razlastitve in s tem v zvezi Zakon o urejanju prostora v 93. členu jasno pove, kateri so pogoji za razlastitev in kadar so le-ti izpolnjeni.

 Od 1. decembra dalje velja Lizbonska pogodba, ki so jo članice Unije sprejele in soglašajo s postavljenimi zahtevami in ta od članic Unije pričakuje, da bodo zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja zahteve varstva okolja vključene v opredelitve in izvajanje politik dejavnosti Unije. Za institucije, organe, urade in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe, pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja, s tem, ko je pri nas sedež ACER-ja, pa to velja še bolj za območje Slovenije, ki naj bi bila zgledna za reševanje nastalih situacij.

 Po Lizbonski pogodbi je Okoljska politika Unije dolžna prispevati k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov, spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam in je pri tem dolžna upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske razmere v različnih regijah Unije, možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja, gospodarski in socialni razvoj Unije kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve. Energetska politika je pri vzpostavljanju in delovanju notranjega trga dolžna upoštevati potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja, ki naj ga preveva duh solidarnosti med državami članicami.

 Vsekakor pa so za to področje zanimiva določila Kazenskega zakonika RS, ki v poglavju o obremenjevanju in uničevanju okolja predvideva odgovornost tistih, ki zavestno spravljajo v nevarnost življenje ali zdravje večjega števila ljudi ali povzročijo delno ali popolno poškodbo okolja ali njegovo uničenje ali povzročijo nevarnost za tako poškodbo ali uničenje, s tem da kršijo predpise in zanje predvideva kazni, ki govorijo o teži neupravičenega poseganja v okolje.

 Glede na povedano bi Vas prosili, da nam pojasnite Vašo izjavo, ki ima povsem drugačno težo, ker ste jo izrekli kot državni uradnik. Menimo namreč, da bi morali biti seznanjeni z vsemi predpisi, ki dajejo možnost poseganja v prostor in bi preprečevali "precejšnjo oholost" Elesa, čeprav nismo o tem prepričani, saj bi ob Vašem vedenju za to, ne prišlo do ponovitve, ki se je v zadnjem času zgodila prav na trasi Cirkovce – Pince in seveda ob dejstvu, da je potrebno poiskati takšne rešitve, ki bodo ob upoštevanju predpisanih kriterijev pripomogli k dosegu zastavljenih ciljev.

 

S spoštovanjem!

  

Predsednik CI Kozjak

Predsednik CI Dragučova

Predsednik CI Počehova

 tratnik_podpis

 protner_podpis

 za_anderlic_podpis

 

 V vednost, elektronsko:

-         Komisariat za okolje in prostor v EU

-         Predsednik vlade RS

-         Minister Dr. Matej Lahovnik

-         Poslanci državnega zbora Republike Slovenije

-         Mestni svetniki MO Maribor

 
Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook