ja_mageia

Pasica
Domov ČHE Kozjak Kronologija - dokumenti Dopis MOP_Erjavec 09.06.2009
Dopis MOP_Erjavec 09.06.2009 Print

Civilna iniciativa KOZJAK                                                                                       

Ivo Tratnik, predsednik

Srednje 11 d

2354 Bresternica

 

Civilna iniciativa  DRAGUČOVA

Bojan Protner, predsednik

Dragučova 65

2231 Pernica

 

 

 

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod minister Karl Erjavec

Dunajska cesta 48

1001 Ljubljana

 

 

Datum: 09. junij 2009

 

 

Zadeva:  ČHE na Dravi – priprava in sprejemanje državnega prostorskega načrta

 

Spoštovani gospod minister Erjavec!

Prebivalci krajev ob načrtovani trasi daljnovoda 2 x 400 kV ČHE Kozjak – Hrenca smo konec meseca maja 2008 presenečeni in  zgroženi ugotovili, da v na pol tajnih postopkih  investitor DEM, ob sodelovanju organov oblasti RS, načrtuje izvedbo investicije ČHE Kozjak, ki bo z izvedbo 2 x 400 kV čez  Kozjak in del Slovenskih goric usodno vplivala na naše bivalno in delovno okolje.  Uničena bodo delovna mesta v specifični  kmetijski proizvodnji  in z njo povezane turistične dejavnosti na kmetih. Nam in generacijam naših potomcev se pod krinko pravne države s sklicevanjem na spoštovanje veljavne prostorske zakonodaje na hinavski, surov in avtoritaren način  rušijo temeljne  možnosti preživetja in razvoja v, s predvideno gradnjo daljnovoda, prizadetem okolju. Ves trud generacij naših prednikov in nas samih, ki smo v skladu z naravnimi danostmi prostora z lastnim delom oblikovali svoj življenjski prostor na Kozjaku in v Slovenskih goricah bo šel v nič.

Ta danes ob umnem gospodarjenju z naravnimi viri zagotavlja primeren življenjski standard in preživetje številnim družinam. Ker se prizadeti prebivalci zaradi nameravanega posega v našem bivalnem okolju čutimo eksistenčno ogrožene, so vsi lastniki zemljišč na predvideni severni trasi 400 kV daljnovoda podali notarsko overjene izjave, da nikoli in za nobeno ceno ne odstopajo zemljišč v njihovi lasti za potrebe gradnje daljnovoda.

V samem postopku priprave in sprejemanja DPN so bile storjene številne nepravilnosti:

  • kršena so določila ustave RS (neposredno 8. člen ustave)
  • kršena so določila Aarhuške konvencije v zvezi s postopki  umeščanja visokonapetostnih   daljnovodov 400 kV in več v prostor,
  • pri določanju  visokonapetostne povezave ČHE Kozjak -  RTP Maribor niso bila upoštevana predhodna stališča in smernice Mestne občine Maribor, četrtnih skupnosti Mestne občine Maribor ter smernice in stališča Občine Pesnica, niti ta stališča niso ovrednotena pri postopku izbire najugodnejše variante. Vsa ta stališča zahtevajo izvedbo visokonapetostne povezave ČHE Kozjak z RTP Maribor po obstoječem južnem  koridorju ali v strugi reke Drave.
  • ker je postopek sprejemanja DPN ČHE Kozjak po svoji naravi splošni upravni postopek, zanj veljajo določila Zakona RS o splošnem upravnem postopku, katera so bila v danem primeru kršena,
  • v študiji variant za izbiro najugodnejše variante visokonapetostne povezave v poglavju »Analiza stanj in teženj v prostoru ter analiza razvojnih možnosti za razvoj danosti v prostoru« so podatki, na katerih temelji analiza neskladni z dejanskim stanjem prostora. Področji Slovenskih goric in Kozjaka, ki sta sestavni del primestnih področij  mesta Maribor sta opredeljeni kot demografsko nazadujoči, nerazviti območji v bližini državne meje,
  • povezovalni daljnovod 2 x 400 kV je v tej analizi opredeljen še kot velik poseg v prostor s številnimi posledicami – vplivi na okolje, ki so v prostorsko razvojnem smislu predvsem negativni,
  • po tej študiji je zaščita prizadetega prebivalstva pred škodljivimi vplivi elektromagnetnih valovanj in električnega polja zagotovljena z uporabo previdnostnega načela prostorskega planiranja, zreduciranega na pravilo izogibanja poselitvenih območij, območij kulturnih in krajinskih kakovosti in turistično rekreacijskih območij.

Vse te utemeljitve pomenijo dobesedno diskriminatoren odnos do prebivalcev območij z redkejšo poselitvijo, ki si takšne zaščite z uporabo previdnostnega načela v obliki  pravila izogibanja ne zaslužijo samo zato, ker jih je manj. V zvezi z dogajanjem  sta CI Kozjak in CI  Dragučova že lani (30.06.2008) obvestila Predsednika EU g. Barrosa  v  zadevi   »Pritožba nad gradnjo visokonapetostnih daljnovodov in gradnjo ČHE na reki Dravi«. O zadevi  je obveščen Komisar Evropske komisije za okolje  g. Georges KREMLIS  (Head of Unit), ki nam je pisno odgovoril dne 19.08 2008  in 19.09.2008 (z dopisi seznanjen MOP, g. Kolar) ter popolnoma podpira zahteve CI, saj so bila kršena temeljna načela postopka sprejemanja DPN za tako zahtevne objekte z velikimi vplivi na okolje. O zadevi so bili obveščeni  vsi komisarje Evropske komisije in slovenske poslance v EU.

V postopku razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN ČHE Kozjak so bile s strani prizadete in zainteresirane javnosti podane številne utemeljene in vsebinsko zahtevne  pripombe. Teh je bilo toliko, da Ministrstvo RS za okolje in prostor ob sodelovanju investitorja in njegovih strokovnjakov v zakonitem roku ni uspelo oblikovati stališč v zvezi z njihovo vsebino. To dejstvo samo po sebi govori o nesprejemljivosti predlagane trase daljnovoda. To neustreznost je spoznal  tudi sam investitor  nameravane gradnje DEM  in jo je priznal v pismu  dostavljenega vsem prizadetim prebivalcem, v katerem se opravičuje za storjeno in ugotavlja, da predlagana trasa ni sprejemljiva. Kopijo pisma prilagamo temu dopisu.

Na sestanku, opravljenem sredi julija 2009  na sedežu DEM  med  predstavniki Civilnih iniciativ  Kozjak in Dragučova ter investitorja  DEM,  je bil sprejet sklep, da investitor v sodelovanju z MOP pripravi nove in dodatne študij v skladu s sprejetim programom študij, ki bodo dale odgovore na zahteve MOM, občine Pesnica, CI, zainteresirane ter prizadete javnosti.

Del študij je bil  zaupan Elektroinštitutu Milan Vidmar z naročilom št-pg. 081-166 z dne 15.09.2008 – z nalogo  preučitve doslej izdelanih strokovnih podlag ČHE Kozjak, obdelava tehničnih vidikov izvedbe priključkov daljnovoda in kablovodov in izhodišča za opredelitev vplivov na okolje.

Študijo »Možnost izvedbe različnih vrst povezav ČHE Kozjak v slovensko elektroenergetsko prenosno omrežje pa je dobila Univerza v Mariboru - FERI. V okviru naloge bi morala biti  tehnično posebej obdelana tudi varianta nadzemnega poteka 400 kV v obstoječem koridorju južno od Maribora, kjer danes potekajo trije 110 kV DV z upoštevanjem kabliranja le-teh in ločeno obdelava kabliranja 400 kV trase v obstoječem koridorju ali v strugi reke Drave.

Obvestilo o predstavitvi preliminarnega recenzijskega poročila z dne 10.04.2009 na MOP- u nas je osupnilo. Iz obvestila je razvidno, da se je obdelovala samo severna varianta kabliranja po severni trasi - preko Kozjaka in optimizacija predlagane severne trase 400 kV daljnovoda. Civilna iniciativa Kozjak - Dragučova ponovno poudarja, da zahteva študije kabliranja in ostale študije po trasah kot so bile zahtevane in dogovorjene (glej povzetke sklepov z dne 8.8.2008 na DEMu), da bi lahko relevantno in odgovorno pristopili k preučitvi investicije. Vsakršno enostransko podajo samo ene trase kabliranja - po severni trasi razumemo kot nedopusten, nerazumen in nesprejemljiv pritisk, ki žali polno in odgovorno angažiranje CI ter prizadete in zainteresirane javnosti. Istočasno pomeni  še nedopustno zapravljanje denarja za študije, ki ne dajejo odgovorov in so očiten znak ignorance s strani investitorja in tudi MOP RS.

Kot ob razgrnitvi dopolnjenega osnutka DPN ponovno ugotavljamo, da študije, ki jih pripravlja naročnik, ne  dajejo odgovorov na zahteve, smernice in sklepe Mestne občine Maribor, Občine Pesnica ter CI Kozjak in CI Dragučova ter prizadete in zainteresirane javnosti. Na osnovi informacij iz medijev in prejetih dopisov ugotavljamo, da investitor s svojimi in najetimi strokovnjaki, ki imajo do prizadetega prostora in prebivalcev na Kozjaku ter v Slovenskih goricah indiferenten odnos,  izvaja dodatne študije  izključno v smeri dokazovanja, da je daljnovod čez Kozjak do vzankanja na 2 x 400 kV daljnovod Maribor – Kainachtall edina sprejemljiva rešitev za povezavo ČHE Kozjak na VN elektroenergetsko omrežje. To ravnanje je povsem neskladno z zahtevami CI in sprejetimi dogovori med CI in MOP.

Projekt ČHE Kozjak je bil s posebnim zakonom opredeljen kot nacionalni razvojni projekt. Glede na zadnja dogajanja v vodstvu DEM ob upoštevanju izjav najodgovornejših oseb v RS o smiselnosti gradnje ČHE Kozjak ugotavljamo, da je ČHE Kozjak predvsem komercialni projekt s koruptivnim predznakom. Iz razgovorov z nekdanjim vodstvom DEM se je dalo jasno razbrati, da za projektom stoji elektrogospodarstvo naše severne sosede, ki je pogojevalo navezavo ČHE Kozjak na daljnovod RTP Maribor – Kainachtall z daljnovodom čez Kozjak in Slovenske gorice. K pomislekom o koruptivnem delovanju  vodi tudi izjava g. Koletnika, da se je zaradi konkurenčne klavzule v njegovi menedžerski pogodbi odpovedal ponujeni zaposlitvi v avstrijskem elektroenergetskem  podjetju. Za nas kot državljane RS  je podrejanje zahtevam in ravnanje na škodo okolja RS v korist tujcev ob istočasnem izvajanju dejanj, ki imajo značaj duševnega terorja proti državljanom RS sramotno in nedostojno za podjetje v 100 % državni lasti in za organe oblasti RS, ki takšnega ravnanja nočejo spregledati. Dopolnjen osnutek DPN ČHE Kozjak je v fazi javne obravnave (v maju 2008) v krajevnih skupnostih mestne občine Maribor, v občini Pesnica in občini Selnica doživel obsežno nasprotovanje in popolno zavrnitev s strani zainteresirane in prizadete javnosti. Tega nasprotovanja niso  ustavile niti pretnje predstavnikov MOP, da v kolikor se s traso ne strinjamo, se na zemljiščih, potrebnih za gradnjo daljnovoda, lahko prisilno omeji lastninska pravica z ustanovitvijo služnosti brez privoljenja lastnika. V dopolnjenem osnutku DPN je bila predlagana rešitev daljnovodne povezave zavrnjena tudi s strani Občinskega sveta občine Pesnica in Mestnega sveta MO Maribor. Do nekoč zapostavljenega okolja, ki smo ga z lastnim delom ter vztrajnostjo  ob upoštevanju naravnih danosti ohranili in razvili do stopnje, ki zagotavlja trajnostno naravnan razvoj generacijam naših zanamcev, zahtevamo odgovoren odnos nosilcev oblasti v RS. To okolje je naša eksistenca in naša prihodnost. Uresničevanja  komercialnih interesov raznih interesnih skupin ne sme iti v breme okolja in v breme prebivalcev tega okolja. CI Kozjak in  CI Dragučova zato na osnovi  dejstev in argumentiranih  stališč  zastopata enotno  pozicijo  prizadete ter zainteresirane javnosti v zvezi z gradnjo visokonapetostnega daljnovoda čez Kozjak. To stališče je vsem, ki sodelujejo pri pripravi DPN ČHE Kozjak dobro znano in se glasi: Daljnovoda čez Kozjak in Slovenske gorice ne bo, saj obstajajo tehnično povsem ustrezne ter z vidika varovanja okolja, zdravja in blagostanja prizadetih prebivalcev bistveno naprednejše izvedbe visokonapetostne povezave ČHE Kozjak s prenosnim elektroenergetskim omrežjem. V prostoru obstajata med točkama ČHE Kozjak in RTP Maribor dve ločeni trasi, na katerih so v celotni dolžini ali vsaj v delu dolžine izvedeni visokonapetostni prenosni sistemi. Obe trasi omogočata realizacijo projekta ČHE Kozjak ob uporabi sodobnih tehničnih rešitev z maksimalno zaščito prebivalstva pred škodljivimi vplivi elektromagnetnih valovanj, minimalno porabo prostora in brez dodatnega vizualnega onesnaženja okolja. Obe trasi sta v upravljanju podjetij s področja elektrogospodarstva. Ena trasa je obstoječi južni koridor, druga  trasa pa je struga reke Drave od HE Fala do Meljskega jezu in naprej  po dovodnem kanalu HE Srednja Drava 1 do RTP Maribor.

 

 

 

Spoštovani gospod minister,

s vsebino tega dopisa smo vas v grobih obrisih seznanili s problematiko DPN ČHE Kozjak. Vse naše zahteve in stališča so v podrobnostih znane vašim sodelavcem dejavnim v Direktoratu za prostor. V CI Kozjak in CI Dragučova ugotavljamo, da ves postopek sprejemanja DPN ČHE Kozjak postaja farsa. Vsa stališča in zahteve lokalnih skupnosti ter prizadete in zainteresirane javnosti naletijo na gluha ušesa investitorja, kateri poizkuša s spretno  manipulacijo javnosti, ob zavajanju z neresničnimi podatki, z zavlačevanjem postopka in  utrujanjem nasprotne strani ob pomoči MOP, pripeljati postopek DPN ČHE Kozjak do njim želenega zaključka. Vse dosedanje aktivnosti investitorja vodijo v slepo ulico. Pričakujemo, da MOP v zadevi opravi vlogo varuha okolja ter dosledno spoštuje ustavo RS, zakonodajo RS s področja varstva okolja in urejanja prostora ter zakonodajo s področja Splošnega upravnega postopka. V skladu z navedenim, zaradi številnih nepravilnosti in nesprejemljivega ravnanja investitorja, ponovno zahtevamo zaustavitev postopka sprejemanja DPN ČHE Kozjak. Prizadeta in zainteresirana javnost je zaradi nedopustnega in nezakonitega ravnanja ter zavlačevanja postopka sprejemanja DPN ČHE Kozjak, nespoštovanja sprejetih dogovorov, obveščanja lastnikov zemljišč z dopisi, katerih vsebina je zavajajoča, zaradi izrečenih groženj o prisilnem vpisu služnosti na zemljiščih, predvidenih za gradnjo daljnovoda ter poizkusov manipuliranja s strani investitorja ter MOP odločena s konkretnimi dejanji storiti vse, da se prekine proces psihičnega terorja nad prebivalci Kozjaka in Slovenskih goric ter se popravi že napravljena in prepreči mogoča prihodnja škoda, prizadejana prebivalcem tega prostora in okolja, v katerem živijo.

Zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi s predvideno gradnjo ČHE Kozjak zahtevamo, da nam MOP najkasneje v roku 8 dni dostavi v pregled poslovni načrt za ČHE Kozjak, s vsebino katerega bodo naši dvomi v upravičenost investicije kot nacionalnega razvojnega projekta ovrženi ali potrjeni. Prepričani smo, da imamo kot prizadeta in zainteresirana javnost pravico do takojšnjega vpogleda v poslovni načrt. To nam je bilo s strani MOPa in investitorja tudi zagotovljeno. V nasprotnem primeru bomo po pravni poti zahtevali zaustavitev postopka sprejemanja DPN ČHE Kozjak. Zahtevali pa bomo tudi odgovornost vseh ljudi, ki so hoteli speljati ta, za moderno Evropo nesprejemljiv,  za človeka in okolje škodljiv projekt prenosa električne energije.

 

CI Kozjak                                         CI Dragučova                                          

Ivo Tratnik                                       Bojan Protner                                        

V  vednost:

-          Ministrstvo za okolje in prostor,  dr. Mitja Pavliha, direktor direktorata za prostor,

-          Ministrstvo za  gospodarstvo, dr. Tadej Lahovnik, minister

-          Ministrstvo za  gospodarstvo, mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energijo

-          Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prof. dr. Milan Pogačnik, minister

-          Varuh človekovih pravic RS, dr. Zdenka Čebašek Travnik

 
Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook