ja_mageia

Pasica
Domov
Print

vecercom

Datum: 26.2.2013 6:40:00 - Stran: Slovenija , Igor Selan

ČHE Kozjak vreden že 404 milijone

DEM pričnejo nove aktivnosti spomladi, gradnjo predvidoma šele čez leto dni; nasprotnikom v EDKD se pridružujejo tudi iniciative zoper daljnovode v Prlekiji in Prekmurju

Čeprav sta minili že dve leti, odkar je vlada s sprejetjem državnega prostorskega načrta (DPN) prižgala zeleno luč za začetek investicije v Črpalno hidroelektrarno (ČHE) Kozjak ter daljnovodno povezavo le-te z razdelilno trafopostajo Maribor, se gradnja zdaj že 404 milijone evrov vredne investicije še ne bo začela prav kmalu. Kljub napovedi Dravskih elektrarn Maribor (DEM), da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do začetka leta 2013, bodo nanj čakali vsaj še eno leto. Medtem pa se nasprotniki gradenj novih daljnovodov povezujejo. Ekološkemu društvu Kozjak - Dragučova (EDKD) se namreč pridružujejo tudi civilne iniciative iz Vidma pri Ptuju, Gorišnice in Ljutomera, ki nasprotujejo gradnji daljnovodov Cirkovce-Pince in Mačkovci-madžarska meja.

"Uredba o DPN je nična"

Več na portalu VECER.COM oziroma v tiskani verziji!

 
Print

Vprašanje za županske kandidate MOM (mestne občine Maribor) za volitve 2013

 

DEM (Dravske elektrarne Maribor) in država, sta  kljub močnemu nasprotovanju in neupoštevanju javnosti z uredbo (DPN)  umestila ČHE Kozjak in daljnovodno povezavo (2 x400 KV) v prostor.

V postopku je bila kršena Aarhuška konvencija o dovolj zgodnji  participaciji prizadete javnosti.  Lastnike zemlijšč in prizadeto javnost so postavili pred izvršeno dejstvo,  ko je bil projekt praktično končan in ni bilo možno več tvorno vplivati na sam projekt. Po pritisku Civilnih inciativ so sicer izvedli takoimenovano "optimizacijo trase daljnovoda",  ki pa na najbolj poseljen del trase ni vplivala.

Projekt bo trajno degradiral Kozjak, Kamnico, Rošpoh in Počehovo vse tja do Pernice (torej eno najlepših zaledij mesta Maribor), kjer naj bi se daljnovod priključil na obstoječi daljnovod Maribor– Kainachtal in s tem na soinvestitorje iz Avstrije. 

Investitor namerava lastnikom odvzeti nepremičnine s spremembo namembnosti (npr iz 1. območja v 2. območje, kar pomeni, da stanovanjska hiša postane lopa oz gospodarski objekt in se ne sme uporabljati za bivanje, lastniki pa se morajo proti svoji volji izseliti), s prisilnimi služnostmi in razlastitvami, kar pa je popolnoma v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala v letu 2006, a je žal še ni implementirala v zakonodajo, kot bi jo morala.

Zavedati se je treba, da bo okrog 100 družinam uničen življenski prostor, njihov dosedanj mir in spokojnost v lepem naravnem okolju. Vse nepremičnine v bližini tega ogromnega tujka (stvora) v okolju bodo v trenutku izgubile vrednost, ki je nihče ne namerava povrniti.

DEM med argumenti o nujnosti tega projekta navaja tudi zagon gospodarstva in s tem nova delovna mesta v bistvu je to čista demagogija. Zgodilo se bo podobno kot pri gradnji TEŠ-a 6, kjer so glavni dobiček pobrali tujci za nas so ostale le drobtinice, pa še te so se razgubile po raznih koruptivnih kanalih.

Na ramenih nekaj 100 ljudi, ki bodo nosili največje posledice tega projekta bi naj reševali Slovenijo!

Kaj boste naredili kot županja ali župan, da boste zaščitili tako okolje v tem predelu, kot ljudi pred uničenjem, razvrednotenjem njihovih domov, lastnine in seveda tudi njihovega zdravja?

(Upamo da ne boste pokleknili pred gospodom "Kapitalom", tako kot so naredili vsi dosedaj ne glede na prizadete ljudi!)

 
Print

ipop

22. 01. 2013

Senka Vrbica, PIC in Marko Peterlin, IPoP

Sodba Evropskega sodišča v korist zgodnjemu vključevanju javnosti v prostorskem načrtovanju

Evropsko sodišče je 15. januarja 2013 izdalo sodbo v zadevi C 416-10 Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške. V sporočilu za javnost je Evropsko sodišče izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja, kadar gre za objekte, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje. Zaščita poslovnih skrivnosti ne more biti razlog zavrnitve takega dostopa. Glede na zahteve Aarhuške konvencije mora javnost sodelovati že od samega začetka, ko so še odprte vse možnosti in je sodelovanje javnosti lahko učinkovito in zato tudi smiselno. Javnost mora imeti brezplačen dostop do vseh informacij, relevantnih za sprejemanje odločitev v postopku prostorskega načrtovanja in možnost izpodbijanja zakonitosti odločitev, ki so rezultat tega postopka.

Več na IPOP.SI

 
<< Začetek < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook