ja_mageia

Pasica
Domov
Print

rtv_slo

Tribuna Radia Maribor, 7.5.2013 vodi Tomaž Karat

Prispevek ki govori o tem ali sta država in resorno ministrstvo (za okolje in infrastrukturo) storila vse pri upoštevanju evropske zakonodaje v zvezi z projektoma črpalne hidroelektrarne na Dravi (ČHE Kozjak) in daljnovoda Cirkovce - Pince!

Povezava do prispevka: Hidroelektrarna Kozjak

 
Print

Odprto pismo odgovornim v Republiki Sloveniji v zvezi s projektom ČHE Kozjak!

Rošpoh, 16. april 2013

Spoštovani 

Gospod Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije

Gospa mag. Alenka Bratušek

Predsednica Vlade Republike Slovenije

Gospod mag. Dejan Židan

Minister za kmetijstvo in okolje

Gospod Samo Omerzel

Minister za infrastrukturo in prostor

Predmet: ČHE Kozjak in daljnovodna povezava do RTP Maribor

Od leta 2008 se občani območja Kozjaka, razdeljenega med občine Selnica ob Dravi, Mestne občine Maribor in občine Pesnica srečujemo z arogantnim odnosom uradnikov Vaših ministrstev do prostora, v katerem živimo.

Zakaj gre?

Ministrstvo za okolje in prostor je pričelo s postopki za umeščanje Črpalne hidroelektrarne Kozjak in daljnovodne povezave 2 x 400 kV v prostor. Kljub opozorilom, da v državi veljajo določena pravila, so se postopki, začeti leta 2006, nadaljevali.  Na stanje smo vseskozi opozarjali, pisali pisma in bili pripravljeni sodelovati. Do informacij smo prihajali vedno po pravilu izvršenega dejstva.

Gospod predsednik Pahor, tudi na Vas smo se obračali, ko ste delovali kot predsednik Vlade Republike Slovenije in kljub opozorilom dopustili sprejetje Uredbe o umestitvi.

Zakaj Vam pišemo?

Pišemo Vam zaradi tega,  ker  je veliki  senat  Sodišča  Evropske  unije  15. januarja  2013 sprejel sodbo C 416-10 v zadevi Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške, v kateri obravnava in razsoja v podobni zadevi tako, kakor smo sami ves čas opozarjali – pri umeščanju je potrebno od vsega začetka vključevati vključeno javnost – ne pa le lokalne skupnosti, kar je sodišče v sodbi izrecno izključilo.

Slovenija je bila sopodpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila podpisana v Aarhusu 25. junija 1998 in je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005, v slovenskem državnem zboru je bila ista Konvencija ratificirana 20. maja 2004 in je začela veljati 27. oktobra 2004. Sodišče je razglasilo soglasje, ki je bilo predmet odločanja v Slovaškem primeru za nično in posebej poudarilo pravico do dostopa vključene javnosti od začetka postopka.

Konvencija namreč gradi na treh stebrih sodelovanja, ki so sestavljeni iz obveščanja, soodločanja in učinkovitega pravnega varstva in to velja od ratifikacije oziroma od podpisa Konvencije v Aarhusu, ki je bilo leta 1998. Sodba Sodišča Evropske unije je sodba, ki se sicer nanaša na umeščanje odlagališča v prostor, hkrati pa velja kot precedenčno pravilo za vse postopke in področja določena v 6. členu Konvencije in priloge I, kjer so našteta področja, kjer je potrebno uporabiti omenjeni člen, tudi področja umeščanja daljnovodne povezave v prostor, ki je daljša od 15 km in presega moč 220 kV (17. točka priloge I, 6. člena Konvencije).

Razpolagamo z dokumenti, ki so nas, lastnike parcel, na katerih so predvidena stojna mesta stebrov, po nasvetu Ministrstva za okolje, izključili iz postopka obveščanja, kar je prva predpostavka Konvencije. In to kljub temu, da Konvencija natančno definira, kdo je vključena javnost in kdaj jo je potrebno vključiti v postopek – "vključeno javnost je treba na začetku postopka okoljskega odločanja ustrezno, pravočasno in učinkovito obvestiti z javno objavo ali vsakogar posebej, če je to primerno", kar pa ni bilo izvedeno oziroma je bilo aktivno z dokumentom izključeno.

Kakšen je učinek sodbe Sodišča Evropske unije v našem primeru?

Sodišče se dosledno omejuje na svojo evropsko vlogo, razlago prava Evropske unije in odločitve sodišča sodišča članic dosledno spoštujejo, kar je zagotovo civilizacijski dosežek evropske povezave. Sodba sodišča v našem primeru učinkuje povsem identično z rezultatom sodbe za slovaški primer – Uredba bi morala biti nična.

In kaj pričakujemo od Vas?

Pričakujemo, da boste kot nosilci javnih pooblastil v naši državi, skladno z 9. členom Konvencije "omogočili dostop do revizijskega postopka pred sodiščem in/ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, določenim z zakonom, da izpodbijajo stvarno in postopkovno zakonitost katere koli odločitve, dejanja ali opustitve na podlagi določb člena 6, in kadar je to predvideno po notranjem pravu in brez vpliva na tretji odstavek tega člena, tudi drugih ustreznih določb te konvencije". Kar pomeni, da boste skladno s svojimi pristojnostmi sami revidirali Uredbo oziroma nam omogočili, da sami sprožimo postopke za ničnost Uredbe in nas odslej dalje dosledno vabili k postopkom in soodločanju pri umeščanju v prostor, v katerem živimo.

Originalno pismo!

 
Print

Delo

 Franc Milošič, Ptuj čet, 08.11.2012, 21:00

HE Formin – največje gorje Ptujskega polja

Formin na Ptujskem polju - Hidroelektrarna Formin stoji in elektrike ne bo dajala še najmanj naslednje tri ali štiri mesece. Njeno strojnico bodo morali zamenjati, ker je veliko naprav uničila voda, ki se je vanjo zlila po odvodnem kanalu v nasprotni smeri običajnega (od)toka.

Kakšnih sedem ali osem milijonov evrov škode in nekaj mesecev izpada proizvodnje elektrike bo precej visok davek. Poleg strojnice bo treba na novo zgraditi še nekaj sto metrov južnega nasipa odvodnega kanala in popraviti tudi del severnega nasipa. A to niso vsi stroški, ki gredo na rovaš te elektrarne, saj je prav njena gradnja v resnici uničila celotno Ptujsko polje. Tudi velik del škode tokratnega rekordnega vodnega vala Drave je povzročila ta elektrarna s svojimi spremljajočimi objekti.

Več v prispevku na spletnem portalu DELO!

Tudi stroka se moti in posledice, lahko tudi katastrofalne so vidne šele čez desetletja!

 
<< Začetek < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook