ja_mageia

Pasica
Domov
Print

vecercom

Datum: 23.07.2013 - Stran: Maribor , Tatjana Vrbnjak

Obsojeni na življenje pod žicami?

Koliko hiš je neposredno pod daljnovodnimi žicami, slovenska elektropodjetja ne znajo (ali ne želijo?) povedati. Nepremičnine zaradi bližine daljnovodov težko najdejo kupca

Nad hišo Silvestra Gajzerja v Bohovi pri Mariboru so že več kot pol stoletja napeljane električne žice. Prav čez hišo vodita dva daljnovoda: en manjši, napetosti 20 kV, in drugi 110 kV, na levi strani pa še en 110 kV in na desni strani 130 kV. Družina torej živi obkrožena z daljnovodnimi žicami. Eles bi sedaj rad prestavil 110 kV-daljnovod, ki vodi nad hišo, levo na že obstoječo traso 110 kV-daljnovoda in zahteva služnostno pot zaradi vzdrževanja, za to pa ponuja okoli 3300 evrov odškodnine. Gajzer se z višino odškodnine ne strinja, nasploh pa iz leta v leto težje prenaša dejstvo, da živi pod žicami.

Več na VECER.COM ali v tiskani izdaji!

 
Print

rtv_slo

Tribuna Radia Maribor, 7.5.2013 vodi Tomaž Karat

Prispevek ki govori o tem ali sta država in resorno ministrstvo (za okolje in infrastrukturo) storila vse pri upoštevanju evropske zakonodaje v zvezi z projektoma črpalne hidroelektrarne na Dravi (ČHE Kozjak) in daljnovoda Cirkovce - Pince!

Povezava do prispevka: Hidroelektrarna Kozjak

 
Print

Odprto pismo odgovornim v Republiki Sloveniji v zvezi s projektom ČHE Kozjak!

Rošpoh, 16. april 2013

Spoštovani 

Gospod Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije

Gospa mag. Alenka Bratušek

Predsednica Vlade Republike Slovenije

Gospod mag. Dejan Židan

Minister za kmetijstvo in okolje

Gospod Samo Omerzel

Minister za infrastrukturo in prostor

Predmet: ČHE Kozjak in daljnovodna povezava do RTP Maribor

Od leta 2008 se občani območja Kozjaka, razdeljenega med občine Selnica ob Dravi, Mestne občine Maribor in občine Pesnica srečujemo z arogantnim odnosom uradnikov Vaših ministrstev do prostora, v katerem živimo.

Zakaj gre?

Ministrstvo za okolje in prostor je pričelo s postopki za umeščanje Črpalne hidroelektrarne Kozjak in daljnovodne povezave 2 x 400 kV v prostor. Kljub opozorilom, da v državi veljajo določena pravila, so se postopki, začeti leta 2006, nadaljevali.  Na stanje smo vseskozi opozarjali, pisali pisma in bili pripravljeni sodelovati. Do informacij smo prihajali vedno po pravilu izvršenega dejstva.

Gospod predsednik Pahor, tudi na Vas smo se obračali, ko ste delovali kot predsednik Vlade Republike Slovenije in kljub opozorilom dopustili sprejetje Uredbe o umestitvi.

Zakaj Vam pišemo?

Pišemo Vam zaradi tega,  ker  je veliki  senat  Sodišča  Evropske  unije  15. januarja  2013 sprejel sodbo C 416-10 v zadevi Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške, v kateri obravnava in razsoja v podobni zadevi tako, kakor smo sami ves čas opozarjali – pri umeščanju je potrebno od vsega začetka vključevati vključeno javnost – ne pa le lokalne skupnosti, kar je sodišče v sodbi izrecno izključilo.

Slovenija je bila sopodpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila podpisana v Aarhusu 25. junija 1998 in je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005, v slovenskem državnem zboru je bila ista Konvencija ratificirana 20. maja 2004 in je začela veljati 27. oktobra 2004. Sodišče je razglasilo soglasje, ki je bilo predmet odločanja v Slovaškem primeru za nično in posebej poudarilo pravico do dostopa vključene javnosti od začetka postopka.

Konvencija namreč gradi na treh stebrih sodelovanja, ki so sestavljeni iz obveščanja, soodločanja in učinkovitega pravnega varstva in to velja od ratifikacije oziroma od podpisa Konvencije v Aarhusu, ki je bilo leta 1998. Sodba Sodišča Evropske unije je sodba, ki se sicer nanaša na umeščanje odlagališča v prostor, hkrati pa velja kot precedenčno pravilo za vse postopke in področja določena v 6. členu Konvencije in priloge I, kjer so našteta področja, kjer je potrebno uporabiti omenjeni člen, tudi področja umeščanja daljnovodne povezave v prostor, ki je daljša od 15 km in presega moč 220 kV (17. točka priloge I, 6. člena Konvencije).

Razpolagamo z dokumenti, ki so nas, lastnike parcel, na katerih so predvidena stojna mesta stebrov, po nasvetu Ministrstva za okolje, izključili iz postopka obveščanja, kar je prva predpostavka Konvencije. In to kljub temu, da Konvencija natančno definira, kdo je vključena javnost in kdaj jo je potrebno vključiti v postopek – "vključeno javnost je treba na začetku postopka okoljskega odločanja ustrezno, pravočasno in učinkovito obvestiti z javno objavo ali vsakogar posebej, če je to primerno", kar pa ni bilo izvedeno oziroma je bilo aktivno z dokumentom izključeno.

Kakšen je učinek sodbe Sodišča Evropske unije v našem primeru?

Sodišče se dosledno omejuje na svojo evropsko vlogo, razlago prava Evropske unije in odločitve sodišča sodišča članic dosledno spoštujejo, kar je zagotovo civilizacijski dosežek evropske povezave. Sodba sodišča v našem primeru učinkuje povsem identično z rezultatom sodbe za slovaški primer – Uredba bi morala biti nična.

In kaj pričakujemo od Vas?

Pričakujemo, da boste kot nosilci javnih pooblastil v naši državi, skladno z 9. členom Konvencije "omogočili dostop do revizijskega postopka pred sodiščem in/ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, določenim z zakonom, da izpodbijajo stvarno in postopkovno zakonitost katere koli odločitve, dejanja ali opustitve na podlagi določb člena 6, in kadar je to predvideno po notranjem pravu in brez vpliva na tretji odstavek tega člena, tudi drugih ustreznih določb te konvencije". Kar pomeni, da boste skladno s svojimi pristojnostmi sami revidirali Uredbo oziroma nam omogočili, da sami sprožimo postopke za ničnost Uredbe in nas odslej dalje dosledno vabili k postopkom in soodločanju pri umeščanju v prostor, v katerem živimo.

Originalno pismo!

 
<< Začetek < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Pasica

Anketa

Ste seznanjeni / se strinjate z našo peticijo?
 

EDKD - Facebook